Družinska monografija

Družinska monografija

Vsaka rodoslovna raziskava temelji na iskanju podatkov o posamezni družinski liniji, ki jih pridobimo s pregledom matičnih knjig. A matične knjige dopolnjujemo tudi z drugim arhivskim in dokumentarnim gradivom in na tak način precej razširimo samo vedenje o posamezni družini.
Ob koncu razširjene rodoslovne raziskave se jo lahko zaključi z oblikovanjem družinske monografije, ki ne prinaša zgolj golega poteka družinske linije, ampak se družinska zgodba poveže z zgodovinskimi dogodki tistega časa ter lokalnim dogajanjem. Z drugimi besedami, glavni namen družinske monografije je torej orisati, kaj se je dogajalo z družino v posameznih generacijah; kako in kje so živeli, kolikšno posest so posedovali, kako se je razvijala njihova okolica in kako so nanje vplivali pomembni zgodovinski dogodki.

Kataster kot rodoslovni vir
Največ nam o družin poleg matičnih povedo katastri, zato so ti temeljni vir pri snovanju družinske monografije. Katastri so pravzaprav vrsta davčnega popisa, skozi zapise v njih pa lahko sledimo, kolikšna je bila posest posameznega posestnika ter kakšen davek je moral zanjo odvajati.
Terezijanski kataster je prvi, po katerem posežemo pri pripravi družinske monografije. Nastal je po davčnih reformah med letoma 1748 in 1756, ime pa je dobil po takratni vladarici Mariji Tereziji. V njem so popisana dominikalna (gosposka) in rustikalna (kmečka) zemljišča, popis pa je urejen po posameznih zemljiških gospostvih. Zanimivo pa je, da površine zemljišč niso izmerili, ampak so jo ugotavljali na podlagi 6-letnega povprečja pridelkov. S pomočjo katastrov lahko tako sledimo, kako se je posest družine spreminjala.
Naslednji, jožefinski kataster prinaša podatke o stanju posesti okrog leta 1789. Tu je bilo ozemlje razdeljeno na kresije in okraje ter katastrske občine. Posesti so tokrat merili s pomočjo mejnikov ter vrvi, katero dolžino so preračunali v orale (1 oral = 0,5 hektarja).
Podobno je s franciscejskim katastrom, ki pa poleg podatkov o celotni katastrski občini ter lastnikih prinaša tudi natančno kartografsko gradivo, kar pomeni, da posesti družine lahko natančno lociramo ter spremljamo, kaj se je z namembnostjo zemljišč zgodilo do danes. Franciscejski kataster je nastal med leti 1818 in 1828, leta 1869 pa so kataster obnovili, kar danes poznamo pod imenom reambulenčni kataster.
Družinsko monografijo pa je možno obogatiti tudi z drugimi viri, ki pridejo v poštev predvsem, če so bili predstavniki linije člani društev ali so se na kakršen koli drug način zapisali v zgodovinsko gradivo, npr. naborniški seznami.

Okolica za izris družinskega okolja
Pri izdelavi družinske monografije poskušamo čimbolj umestiti posamezno generacijo rodbine ne le v čas, temveč tudi prostor. Zato v njej predstavimo tudi širšo sliko kraja, v katerem je družina živela. Tu se je potrebno nasloniti predvsem na vire za lokalno zgodovino, ki obsegajo listine z najstarejšimi omembami kraja ter novejše, ki dokumentirajo delovanje kraja skozi čas. Dodatne informacije nam prinaša tudi takratno časopisje. S pregledom le-tega lahko ugotovimo, s kakšnimi težavami se je kraj ukvarjal v posameznih letih (vremenske ujme, lakota, bolezni) ter tudi, kaj se je v njem dogajalo zanimivega, da se je o tem splačalo poročati v Slovenskem narodu, Slovencu itd. Tu gre predvsem za kulturne in zabavne dogodke (veselice), politične agitacije ter druge zadeve, ki so takrat vzbujale zanimanje pri ljudeh.

Drugi cerkveni dokumenti
Pri pisanju družinske monografije pa ne smemo pozabiti na cerkveno organizacijo, saj so po njenem naročili nastali temeljni dokumenti za raziskovanje družinske linije. Poleg matičnih knjig je tako možno raziskovati tudi po ostalem gradivu, ki ga hranijo nadškofijski in župnijski arhivi. Tu gre predvsem za župnijske kronike, birmanske in oklicne knjige ter ostale zapise, ki so nastali v okviru posamezne župnije. Družinska monografija se tako trudi zajeti tudi cerkveno zgodovino kraja, v katerem je družina živela, torej od pražupnije do lastne župnije. Predniki so bili namreč močno vpeti v versko dogajanje v kraju, saj so se udeleževali obredja, procesij ter pomagali pri obnovi ali gradnji cerkvenih poslopij.

Družinska monografija torej pomeni nadgradnjo najširših rodoslovnih raziskav, saj zaobjema tako gospodarsko zgodovino rodbine, njihov vsakdan ter lokalno zgodovino, v katero je bila družina močno vpeta. Družinska monografija je torej odlična priložnost za odstiranje življenja naših prednikov