»Življenje Hermanna Potočnika je podobno zvezdnemu utrinku, zažarelo je le kratek čas v svetlem blišču.« (prof. dr. Harry O Ruppe)
Herman Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Vodnjanu pri Pulju, očetu Josefu Potočniku in materi Marii Kokoschinegg. Po smrti očeta se je mati z otroki preselila v Maribor, kjer sta živela njena mama in brat. Kot žena veterana je dobila povsem novo stanovanje v drugem nadstropju poštne palače, na naslovu Domgasse 7 II. V Mariboru je Herman obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval v kraju Bad Fischau pri Dunaju, kjer je obiskoval nižjo realko, stanoval pa je v deškem internatu. V tem času je za njega skrbel stric Josef Kokoschinegg, ki je bil odvetnik v Gradcu. Šolanje je nadaljeval na vojaški šoli v Weisskirchnu na Moravskem. Leta 1913 je na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu, z nazivom inženirski poročnik, zaključil študij. Kot strokovnjak za mostove in železniške gradnje, je bil vpoklican na fronto in deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni in na soški fronti. Leta 1919 so ga s stotniškim nazivom upokojili, saj je zbolel za jetiko. V naslednjih letih je nadaljeval s študijem na dunajski univerzi, kjer je vpisal elektrotehniko in strojništvo ter leta 1925 postal inženir – specialist za raketno tehniko.
Zadnja leta pred smrtjo je Herman prebival na naslovu svojega brata Adolfa, Neutorgasse 1 v prvem dunajskem okrožju in se popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje. Konec leta 1928 je v Berlinu izšla njegova knjiga Problem vožnje po vesolju – raketni motor (Das Problem der Befahrung des Weltraums. Der Raketen-Motor). Omenjeno delo velja za enega od temeljev prvih raziskovalcev vesolja. Njegov raketni motor velja za predhodnika sodobnega reaktivnega motorja. Herman velja tudi za izumitelja sinhrone orbite za geostacionarne satelite.
Pri 36 letih je umrl zaradi tuberkuloze. 27. avgusta 1929 je na Dunaju preminil. Na dunajskem pokopališču so mu 11. aprila postavili spominsko obeležje. Prav tako je mesto Dunaj spominskemu obeležju dodelilo častno varstvo za čas obstoja pokopališča.
Hermanovo tako rojstvo kot smrt beležimo v krajih izven Slovenije, zato slovenski arhivi ne ponujajo direktne rodoslovne raziskave. Je pa to mogoče pri njegovih starših. Poglejmo kaj pravijo njihovi rojstni in poročni vpisi.
Starša Hermana Potočnika
Oče Josef Potočnik se je rodil 7. marca 1841 v Slovenj Gradcu 41. Hiša na omenjenem naslovu je bila last njegovega očeta Franza X. Pototschniga, ki je bil usnjarski mojster. Omenjena parcela je takrat spadala pod katastrsko številko 122, danes pa je to del parcele 529 z naslovom Glavni trg 43.
Vpis rojstva Josefa Potočnika v krstni knjigi za Slovenj Gradec.
Tudi njegova mati Josepha Pototschnig je prihajala iz usnjarske družine Woschnagg v Šoštanju. Družina Pototschnig je bila precej premožna, saj so imeli v lasti kar nekaj nepremičnin, o čemer pričajo vpisi v zemljiško knjigo. Po končani gimnaziji se je Josef vpisal na medicino na graški univerzi, kjer je leta 1866 študij tudi uspešno zaključil. Istega leta je bil sprejet v avstrijsko vojno mornarico s činom zdravnika korvete. Boril se je tudi v bitki pri Visu. Josef Potočnik je služboval v vojaški bolnišnici v Vodnjanu pri Pulju, Maria Kokoschinegg. Umrl je zaradi zastoja srca 10. marca 1894 v Pulju, kjer je na mornariškem pokopališču tudi pokopan.
Rojstni vpis Marie Francisce Caroline Kokoschinegg v rojstni matični knjigi za župnijo Sv. Marija v Mariboru.
Mati Maria Francisca Carolina Kokoschinegg se je rodila 7. februarja 1854 v Mariboru, na naslovu Gratzer Vorstadt 241 (Graško predmestje). Ker v tistem času omenjeno predmestje še ni imelo ulic, točne lokacije hiše ne moremo določiti. Njena starša sta bila Franz Kokoschinigg, ki se je rodil v Vitanju in mati Camila Kokoschinegg. Oče je bil upravnik in okrajni komisar gospoščine Grad in Gornjega Maribora, ki je bil v posesti grofa Brandisa. Leta 1854 je postal predstojnik okraja v Slovenski Bistrici, kamor se je družina po rojstvu Marie tudi preselila.
Josef Potočnik in Maria Kokoschinegg sta se 6. marca 1875 poročila v Slovenski Bistrici. V zakonu, so se jima rodili štirje otroci: Franziska, Adolf, Gustav in Herman.
Poročni vpis Hermanovih staršev v poročni matični knjigi župnije Slovenska Bistrica.
